Tamburaško dejavnost na celjskem je po 2. svetovni vojni pričel Janko Hočevar, ki je iz skupine tamburašev nekdanje sindikalne podružnice živilcev izoblikoval tamburaški zborček. Ta se je kasneje priključil tamburaškemu orkestru železničarskega društva France Prešeren Celje, ki predstavlja korenine današnjega ORKESTRA AKORD. S trdim delom in pridnostjo je kmalu začel dosegati prve uspehe.
Leta 1947 se je priključil Sindikalnemu kulturno-umetniškemu društvu France Prešeren. Svoj prvi veliki nastop pa je imel na proslavi ob 29. novembru leta 1948.
Leta 1955 je iz prvotno dveh tamburaških orkestrov, mlajšega in starejšega, nastal en sam. Kakovost igranja se je zelo povečala. S številnimi nastopi, skrbno izbranim programom, ki je zajemal široko glasbeno literaturo in s preciznim igranjem si je orkester pridobil v letih od nastanka izjemno kvaliteto. V izjavah glasbenih strokovnjakov in v časopisnih člankih je bilo izrečenih mnogo priznanj in pohval.
Leto 1961 je bilo festivalsko leto. V Osijeku, zibelki tamburaštva, je 23. in 24. aprila potekal 1. festival tamburaške glasbe v Jugoslaviji, s čimer se je Janko Hočevar z zlatimi črkami zapisal v zgodovino festivala kot eden izmed idejnih pobudnikov novega načina tamburaškega dela. Orkester je na festivalu prepričal občinstvo in strokovno komisijo ter prejel srebrno plaketo.
V letih, ki so sledila se je v orkestru zamenjalo precej generacij članov, zaznamovalo pa jih je veliko število uspelih nastopov in koncertov po Sloveniji in Jugoslaviji.
- Leti 1980 in 81 sta bili prelomni. Orkester je prevzel dirigent Srečo Cizelj, ki je prejšnji sestavi dodal še pihala, trobila, godala in tolkala ter s tem občutno povečal izrazno moč orkestra ter pestrost repertoarja. Poleg različnih priredb so za orkester začeli skladati tudi mnogi priznani skladatelji, med njimi Radovan Gobec in Janko Gregorc, ki je napisal več kot 60 izvirnih skladb.
Leta 1986 se je tamburaški orkester preimenoval v Orkester AKORD, ki ga je dve leti kasneje prevzel njegov nekdanji član Matjaž Brežnik. Pod vodstvom mladega dirigenta je na novo zaživel in se neprestano izpopolnjeval ter se razvil v zelo kvaliteten sestav. Koncertiral je v Celju, drugod po Sloveniji in tudi v tujini ( Italija, Nemčija, Avstrija, Hrvaška ).
- Leta 1990 je orkester Akord začel sodelovati s priznanimi slovenskimi ter tujimi vokalnimi in instrumentalnimi solisti kot so Marjan Trček, Janez Lotrič, Matjaž Stopinšek, Jurij Reja, Norina Radovan, Lidija Horvat, Dunja Spruk, Renata Pokupić, Irena Baar, Vasilij Meljnikov, Anja Bukovec, Hinko Haas, Zoltan Peter, Valentin Enčev, Jurij Hladnik, Matej Grahek… ter tudi z drugimi celjskimi kulturnimi društvi. (Celjsko pevsko društvo, Akademski pevski zbor Celje, Komorni zbor Emanuel Celje ter Mladinski mešani pevski zbor Šolskega centra Celje)
Leta 1996 je orkester postal samostojno kulturno društvo z uradnim nazivom Kulturno društvo orkester Akord Celje.
Orkester Akord je sodeloval na številnih dobrodelnih koncertih za izboljšanje standarda pacientov v celjski bolnišnici, izboljšanja razmer za slepe in slabovidne, poplavljene, invalide ter Rotary klub in s tem dokazal visoko stopnjo humanosti vseh svojih članov.
Izdal je tudi zgoščenko, na RTV Slovenija pa posnel precej drugega glasbenega gradiva.
Orkester je od svojega nastanka pa do danes prejel veliko pohval ter nagrad. Med najpomembnejše nagrade gre gotovo šteti naslednje:
- leta 1952 na tekmovanju tamburaških orkestrov Slovenije v Ljubljani 1. mesto,
- leta 1955 v Parizu srebrno plaketo Mednarodnega združenja kulturnih organizacij,
- leta 1961 v Osjeku srebrno plaketo,
- leta 1981 v Osjeku srebrno plaketo,
- leta 1995 zlato plaketo Zveze kulturnih organizacij Slovenije
- leta 2000 zlati grb mestne občine Celje.