Seviljski brivec (italijansko Il Barbiere di Seviglia; prvoten naslov je bil Almaviva ali L’Inutile Precauzione) je komična opera v dveh dejanjih (štirih slikah) Gioacchina Rossinija. Libreto je po Beaumarchejevi komediji napisal Cesare Sterbini. Krstna izvedba, ki jo je dirigiral sam avtor, je bila 20. februarja 1816 v rimskem gledališču Argentina. V vlogi Almavive je nastopil sloviti španski tenoristManuel Garcia. Opera je doživela neuspeh, predvsem zaradi načrtovanega razgrajanja privržencev skladatelja Giovannija Paisiella, ki je že pred tem (leta 1782) uglasbil enako besedilo. Sam Rossini pa naj bi Brivca skomponiral v vsega trinajstih dneh.
Že po nekaj ponovitvah pa so gledalci opero vzljubili in postala je vedno bolj priljubljena. Rossini je tako po uspešnih predstavah v Rimu o svoji novi operi in uspehu pisal pevki Isabelli Colbran:
Moj Brivec žanje tu vsak dan večji uspeh. Podoknica Almavive odmeva ponoči po vseh ulicah, Figarova velika arija je postala paradni konj vseh baritonistov, kavatina Rozine “Una voce poco fa” pa večerna pesem, s katero gre tukaj vsaka lepotica v posteljo, da bi se zjutraj zbudila z besedami “Lindoro mio sara“…
Opera z odmorom traja približno dve uri in pol. Dogaja se sredi 18. stoletja v španski Sevilli. Najbolj prepoznaven odlomek iz opere in celotne operne literature nasploh je kavatina Figara iz prvega dejanja.